Kaja Aleš Luznar je avtorica knjig za otroke. Živi v Mariboru in ima tri hčerke, ki so včasih kar njen navdih za pisanje. Njihove podobe najdemo tudi v njeni zadnji knjigi za otroke, ki nosi ime “Aidan, Skrivnost v vrtavčkih”. Ilustrator je namreč narisal deklice, ki živijo skupaj v sobi, prav v tistem stanovanju, kjer je tudi majhen vrtavček Aidan in njegova mama.

Zgodba govori o vrtavčku, ki se uči čaranja, pri svojem čaranju pa se vrti. Mi vrtavčkov pravzaprav ne vidimo, čeprav nam pomagajo, sploh pri odstranjevanju strahu, saj ga spremenijo v srebrn prah. Kaja Aleš Luznar pravi, da jih sicer ne vidimo, zagotovo pa jih čutimo takrat, ko strah zapusti naše telo. In Aidan je eden tistih vrtavčkov, ki ga njegova mama še uči čarati.

Deklica ponoči doživi nočne more, groze, kot jih poimenuje avtorica. Aidan in njegova mama hitro priskočita na pomoč. Kaja Aleš Luznar pravi, da je v predgovoru psihologinja Lea Kristan zapisala, kako lahko otroci odpravijo take groze. Tudi njena srednja hčerka jih je imela, pa sprva niso vedeli, kako rešiti. Deklica je imela oči odprte, a vendar se ni zavedala sveta okoli sebe. In podobno je tudi v knjigi o Aidanu, vrtavčku, ki na prijazen način pomaga.

Kot rečeno, avtorica ima tri hčerke, ki so bile vesele knjige, sploh ilustracij, in v njih spoznale skorajda svojo sobo. Ena od njih je celo dejala, da tako rekoč spijo podobno, kot je narisano, čeprav ilustrator Igor Sitar ni videl njihove sobe. V zgodbi je zapisano, da so tam doma tri deklice, on je sledil temu in ujel med drugim najmlajšo, ki je dejala, da je ona tista naslikana deklica, ki se po postelji najbolj premetava.

Kaja Aleš Luznar je tako za to kot tudi prejšnjo knjigo za otroke izbrala pisavo, ki je prijazna za dislektike. Dve njeni hčerki namreč imata disleksijo, zato se je odločila, da jima pri branju pomaga. Pravi, da pisava deluje tako pri otrocih kot tudi pri odraslih.

Celoten pogovor z avtorico lahko ujamete na tem posnetku:

Uredništvo

See author's posts