Danes se je na BK TV odvilo prvo soočenje mariborskih kandidatov za župana oziroma županjo Mestne občine Maribor.

Na soočenju so bili Vojko Flis, Franc Kangler, Saša Arsenovič, Boštjan Klun, Miha Recek in Lidija Divjak Mirnik. Soočenje si lahko ogledate tukaj.

“Nesmiselno je zapirati ulice v samem mestu, dokler prometna ureditev ni takšna, kot bi si želeli”

Franc Kangler je povedal, da je treba prisluhniti stroki in nekoliko več investirati v obnovo cest: “Če nimaš obnovljenih cest, ne moreš planirati prometa.” Povedal je, da je proti zapiranju Lenta za promet, prav tako se ne strinja z zapiranjem Glavnega mostu. Meni, da je kvaliteta življenja dosežena le v centru, med tem ko ni bila dosežena v ostalih delih Maribora. Lidija Divjak Mirnik je ob tem dejala, da je treba najprej posodobiti strategijo iz 2015: “Potrebno je poslušati ljudi v mestnih četrteh in krajevnih skupnosti. Ceste so v tem trenutku v katastrofalnem stanju.”  Sedanja ureditev se s strategijo tudi po besedah Vojka Flisa ne ujema: “Nesmiselno je zapirati ulice v samem mestu, dokler prometna ureditev ni takšna, kot bi si želeli, saj to ob prometnih konicah povzroča izjemno zmedo.” 

“Izjemno sem ponosen na to, kaj smo naredili,” pa je predhodnike komentiral Saša Arsenovič, ki meni, da so s takšnimi ureditvami odprli prostor za ljudi, pešce, mamice z vozički: “27 procentov vozil, ki so se prej vozila po levem bregu po nepotrebnem, se je preusmerilo na desni breg.” Kandidat Miha Recek: “Maribor nima ne severne, ne južne, nima vpadnice, pri Pekrski gorci se je vse ustavilo, ker občina ni pravočasno odkupila zemljišč.” Boštjan Klun meni, da je nujno ugotoviti, koliko je pravilnosti v do sedaj izvedenih analizah, pri tem pa ne pozabiti na komuniciranje s tistimi deležniki, ki jih bodo izsledki najbolj prizadeli.

Projekti, potrjeni v času županovanja Andreja Fištravca, so se končali “z Arsenovičevo ceno”

Predstavljenih je bilo nekaj projektov, ki so nastali že v času Andreja Fištravca, a so se sedaj, pod vodstvom Arsenoviča, drastično podražili. Lidija Divjak Mirnik, ki je bila mestna svetnica v času županovanja Andreja Fištravca, je pokomentirala projekte: “Vse te projekte smo v prejšnjem mestnem svetu že potrdili, s cenami, kot ste govorili. Kaj se je vmes zgodilo? Projekti so se končali z Arsenovičevo ceno. Zakaj? Ker so se začeli preprojektirati, ker so se na ta način dražili.” Bi se preprojektiranja lotil tudi Vojko Flis? Ali bi projekte speljal do konca? “Vsak župan je podedoval nekaj projektov od prejšnjega župana in velikega preprojektiranja ni bilo, če je bil projekt dober, ga je župan, ki ga je nasledil skušal dokončati.” Sam bi več pozornosti namenil obnovi osnovnih šol: “Maribor je univerzitetno mesto in znanje se prične v osnovnih šolah.” Arsenovič je na tem mestu dodal, da je bilo v tem mandatu 60 odstotkov več vlaganj v šole.

Podražitve je komentiral Miha Recek: “Če seštejete vse postavke, ki smo jih videli tukaj, seštejte te milijone in boste videli, kam je šel denar, v podjetja, katera je izbral, po mojih informacijah gospod Arsenovič, skoraj vedno je bil isti izvajalec – Makro5.” Boštjan Klun je dejal, da je veliko projektov dobrih, predvsem tistih, pod katere se je podpisala podžupanja Alenka Iskra, članica SD. “Če imamo občutek, da se je denar porabljal ne transparentno, da se je stekal v zasebne žepe oz. v kolikor menimo, da je potrebno na tem področju, kaj storiti, predlagam, da se vložijo kazenske ovadbe oz. sprožijo ustrezni postopki in se zadevi pride do dna in enkrat za zmeraj to zadevo rešimo,” je dejal in  med drugim potrdil, da je šlo nekaj javnega denarja tudi na račun njegovega podjetja.

Brv čez Dravo projektirali že v času mandata Franca Kanglerja

Še eden izmed projektov, s katerimi se pohvali aktualni župan, je nova brv čez Dravo, ki jo je pred leti predlagal Franc Kangler: “Most je bil projektiran, španska ambasadorka je pomagala, da smo dobili 2,4 milijona iz Evrope, vendar takrat je prišel Fištravec in rekel, da tega ne bomo delali in denar vrnil v Evropo.” Poudaril je, da so v času njegovega županovanja zagotovili sredstva, ki niso bremenila občinske blagajne.

OPN: Premalo komuniciranja z občani

V Mariboru buri duhove tudi Občinski prostorski načrt. In kako komunikacijo z občani v času priprave ocenjuje župan? “Dali smo več priložnosti, kot je zakonsko predpisano, razgrnitev, pogovorov neformalnih in neformalnih, dobili smo veliko pobud in tiste najbolj pereče, zavoljo da po 20 letih sprejmemo OPN, smo umaknili. Tako ne bo 18-nadstropne stolpnice, kar se tiče Bresternice, smo umaknili turizem.” 

“Ko govorimo o OPN, vidim stvari nekoliko širše, ali pa se mi zdi, da je izziv večji, en širši pogled na urbanizacijo mesta potrebuje vizijo pa strategijo razvoja te širše slike in tukaj tu pogrešam in brez tega OPN-ja ni mogoče napraviti,” pa je OPN komentiral Vojko Flis. Boštjan Klun pa je na tem mestu dodal: “Mislim, da bi se morali z njim več ukvarjati, da se ne bi dogajali takšni mini protesti, ki smo jim bili priča v Bresternici. Več komuniciranja, več dobrih praks.” In ravno slaba komunikacija je težava tudi po mnenju Miha Recka: “Meščani so oddali od 700 do 1000 pripomb na sam OPN in jaz mislim, da tega dokumenta mi, kot mestni svet, ne moremo nikakor potrditi, kaj šele, da bi župan dal to na dnevni red.”

Lidija Divjak Mirnik pa meni, da dokument skriva nešteto potaknjencev: “ki so povozili voljo ljudi v MČ in KS, ki so poškodovali naše okolje, vodo in ki edino služijo interesom kapitalom.” “To je dokument, ki ga ne moreš sprejeti ali narediti čez noč,” je povedal nekdanji župan Franc Kangler, ki meni, da je bila družba dovolj vključena, a žal občinska uprava ni slišala njihovega glasa in to je zanj nesprejemljivo. Saša Arsenovič se je navezal nanj in dejal, da bi kot nekdanji župan moral vedeti, kako se sprejema OPN: “Govorimo vsi, kako bi imeli neprofitna, dostopna stanovanja, a nihče jih ne bi imel blizu sebe, jaz verjamem, da je resnica drugje, da so glasni nergači, v resnici pa smo Mariborčani odprti.”

Jutri pa boste lahko na lokalec.si prebrali še več iz današnjega soočenja. 

Uredništvo

See author's posts