Vsako leto se s koncem šolskega leta v evidenco brezposelnih vpišejo mladi, ki jim je potekel status v izobraževalnem procesu. Največkrat življenjsko pot nadaljujejo z iskanjem delodajalca, ki bo pripravljen izkoristiti njihovo znanje in tudi izkušnje, pridobljene s študentskim delom ali prakso v šoli. Skozi svetovalni proces na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) spoznajo in natančneje določijo svoje zaposlitvene cilje ter pridobivajo informacije, kako najti zaposlitev.

Za večino mladih iskalcev dela predstavlja največjo oviro pomanjkanje delovnih mest v okviru pridobljene izobrazbe. Sicer se zelo dobro znajdejo v svetu informacijske tehnologije, uporabljajo različna družbena omrežja, govorijo tuje jezike, njihov adut je mladost, aktivnost in ne nazadnje tudi zdravje. Pri svojem delu pa svetovalci srečujejo tudi ljudi, ki se zaradi zdravstvenih težav brez dodatne pomoči ne zmorejo vključiti v delo in družbo, in tem je namenjena zaposlitvena rehabilitacija, ki jo izvajajo na Zavodu.

Strokovni delavci, ki izvajajo programe za osebe s težavami na področju zaposlovanja, ki so posledica zdravstvenih dejavnikov, ugotavljajo, da šolski sistem precej dobro poskrbi za otroke in mladino. Že od vrtca naprej je mogoče izkoristiti dodatno strokovno pomoč in prilagoditve, če je otrok prepoznan kot otrok s posebnimi potrebami. Šole so se v glavnem pripravljene potruditi in zagotavljajo maksimalno podporo tem otrokom, mladostnikom in staršem. Seveda je v času vključenosti v izobraževalni proces vloženega ogromno truda, energije in dostikrat tudi garanja vseh udeleženih, da se doseže uspeh, katerega vrhunec je seveda dan, ko se pridobi zaključno spričevalo in s tem potrditev, da napor ni bil zaman.

Ravno zato, ker je sfera šolstva pri nas razmeroma varen sistem, ki zagotavlja vključenim kar nekaj ugodnosti, se mladi vpisujejo v različne programe in s tem ohranjajo status dijaka ali študenta. Žal pa država odpove pri programih, ki bi zagotavljali socialno in delovno vključenost mladih po izteku izobraževanja. Na Zavodu se zato večkrat zglasijo starši z otroki, ki so zdaj ‘brezposelne osebe’ in pričakujejo pomoč v smislu ‘vključite ga nekam, saj ne more biti doma ves dan sam’. Kljub integraciji otrok s posebnimi potrebami v redne izobraževalne programe in čeprav ti otroci šolske obveznosti z ogromnim angažiranjem in podporo največkrat zmorejo, pa na socialnem področju ostajajo na robu in jih sovrstniki ne vključujejo v svojo družbo. Po tem, ko nehajo obiskovati izobraževalne programe, se njihovo družabno življenje skrči na družinske člane, ki so zaradi službe pogosto odsotni, in na uporabo družbenih omrežij iz domačih prostorov.

Več si lahko preberete na tej povezavi.

Uredništvo

See author's posts