Z 2. julijem je vodenje Socialno varstvenega zavoda Hrastovec prevzel vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl, ki je bil že pred prevzemom funkcije vršilca dolžnosti zaposlen v SVZ Hrastovec na delovnem mestu strokovni sodelavec za javna naročila in kakovost.

Aleksander Gungl je po končani na srednji elektro računalniški šoli delal v podjetju Inter alarm v Lenartu kot monter alarmnih in videonadzornih sistemov. Nato se je zaposlil v SVZ Hrastovec kot vodja vzdrževalne službe, ki jo je tudi vzpostavil. Ob delu je dokončal študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju kot dipl. organizator – menedžer. Potem je prevzel delovno mesto strokovnega sodelavca za javna naročila in kakovost, kjer je bil zaposlen do prevzema funkcije vršilca dolžnosti direktorja. Je tudi pooblaščena oseba za požarno varnost in poverjenik za civilno zaščito.

Želi zavod, primerljiv evropskih standardom

“Zavzemal se bom, da bodo naši stanovalci imeli prijazno okolje in da se bo tudi delovni kader zavedal, da smo tu zaradi stanovalcev in ne obratno. Uredili bomo tudi naše bivalne prostore, da bodo primerni in bodo ustrezali normativom ter standardom. Moja vizija je, da je zavod primerljiv evropskim standardom in sodobno usmerjen. Zavzeto že delamo na projektu, da bomo v Lenartu zgradili modernejšo enoto: gre za devet manjših hiš, kjer bo v vsaki enoti nastanjenih do dvanajst uporabnikov, saj nam tudi moderne smernice deinstitucionalizacije narekujejo, da gremo v manjše enote. To pa pomeni bolj domače, gospodinjske skupnosti in, da se te večje enote, predvsem grajske, zapirajo,” je povedal ob prevzemu.

V ospredju bi imel skupnostne storitve

“Tudi sam zavod se je nekoliko skrčil, saj nimamo več polne zasedenosti, kar je predvsem odraz pandemije. Po celotni Sloveniji se število uporabnikov zmanjšuje, kar je sicer dobro, saj Slovenija ni bleščeča na tem področju in ima največ zaprtih ljudi v zavodih v Evropi,” je  povedal in izpostavil: “Trend je tudi, da se število uporabnikov zmanjšuje in da država za njih poskrbi na najboljši možni način – seveda po sodobnih evropskih standardih. Predvsem se bomo zavzemali za to, da bomo zavod odpirali, gradili nove enote, kjer bo v ospredju skupnostne storitve t.i. gospodinjska skupnost.” Priložnost vidi tudi v družbenem vključevanju ljudi z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju: “Želimo spremeniti odnos družbe do različnih, saj še vedno opažamo in čutimo nesprejemanje. Sam vedno poudarjam, da vsi nismo vsi idealni in popolni, a vendar imamo vse pravice! Normalnost je kar relativna zadeva, saj kar je za nekoga normalno, mogoče za drugega ni. Mi to normalnost sprejemamo drugače. Predvsem imam v mislih to, da imajo vsi ljudje v Sloveniji enake pravice: da imaš pravico živeti v nekem normalnem, človeku dostojnemu in sprejetem okolju. Trudili se bomo, za ta najšibkejši del naše slovenske družbe, zato da bodo živeli dostojno življenje. Dejstvo je, da država, ki poskrbi za svoje najranljivejše, s tem dokazuje svojo razvitost in zrelost.”

Muzej norosti naj ostane

V zadnjem letu je bilo veliko govora okrog Muzeja norosti, ki gostuje v prostorih gradu Trate, ki ga je do leta 2004 uporabljal SVZ Hrastovec. Vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl je glede rešitve nastale situacije optimističen: “S samim Muzejem norosti so se zadnje pol leta dogajale bolj ali manj negativne stvari. Zapletlo se je do te mere, da je prejšnje vodstvo izdalo mnenje, da se mora Muzej izseliti. To je negativno vplivalo tudi na naš zavod in na splošno počutje v zavodu. Menim, da je potrebna proaktivna akcija in dogovor, ki bo ustrezal obema stranema: za win-win situacijo. Osebno čutim spoštovanje in hvaležnost do članov Muzeja norosti, saj gre prostovoljce, ki nesebično pomagajo v svojem prostem času in se z raznimi akcijami trudijo na tem področju. Tako kot mi, delajo za dobrobit najranljivejših skupin. V ospredju jim ni dobiček zato menim, da je takim ljudem treba omogočiti, da bodo delovali naprej.” Dejal je, da so kontaktirali ministrstvo, da bi jim tudi država nekako pomagala, da se lahko stabilizirajo in nemoteno opravljajo svoje poslanstvo. “Na nekih razpisih so že bili uspešni, tako da potrebujejo še malo podpore in usmeritve iz strani ministrstva. Vidim, da delajo v pravi smeri, in mi, kot zavod, jim ne bomo nasprotovali.” Na seji sveta so člani tudi sprejeli mnenje in stališče, da se jim podaljša opravljanje njihovih aktivnosti in omogoči bivanje ter delovanje v gradu na Tratah, je omenil in dodal: “Zavod Hrastovec v njem nima več nobenega interesa, do sedaj pa nam je predstavljal samo strošek. Domačini so se organizirali in ga urejajo po svojih močeh, kar pa je seveda tudi finančno velik zalogaj, zato tudi pričakujejo, da jim bo država stopila naproti. V našem interesu je, da se tega bremena znebimo in da ostaja v gradu dejavnost, ki lahko doprinese k lokalni skupnosti. Gre za socialno šibko okolje in zato je vsako dodano delovno mesto dobrodošlo. Glede delo ki ga Muzej norosti opravlja na socialnem področju, pa vidim tudi priložnost za tvorno sodelovanje.”

Uredništvo

See author's posts