Mariborski župan Andrej Fištravec je po današnjem obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Mariboru ocenil, da ta dogodek predstavlja začetek konkretnih pogovorov mestne občine z ruskim trgom. “Maribor je bil vedno odprto mesto. To odprtost moramo vtkati v današnji čas,” je dejal.

Od popoldanskega individualnega pogovora z ministrom Lavrovom si Fištravec obeta predvsem gospodarsko sodelovanje in nova delovna mesta. Po pritegnitvi investitorjev s Kitajske in Kuvajta si zdaj obeta še prihod ruskega kapitala, ki je sicer v mestu že zastopan v Termah Maribor. “Zunanji minister ni specialist za gospodarsko sodelovanje, a je že s svojim prihodom v Maribor pokazal velik interes Rusije za ta del Slovenije in Evrope,” je menil župan.

Govorila naj bi tudi o konkretnih projektih. “Upamo, da bo Maribor v bližnji prihodnosti lahko sedež podjetja, ki bo bdelo nad določenimi poslovnimi tokovi v Jugovzhodni Evropi,” je pojasnil Fištravec. Ker pogajanja še potekajo, o imenu tega ruskega podjetja, ki naj bi v Mariboru odprlo svojo podružnico, ni želel govoriti.

Osnovni namen obiska vodje ruske diplomacije v Maribor je bilo slovesno odprtje bodočega muzeja na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča, v katerem je umrlo na tisoče sovjetskih vojnih ujetnikov. “Čas je že bil, da smo se dostojno začeli poklanjati žrtvam, ki so jih Rusi utrpeli tukaj v Mariboru v začetku druge svetovne vojne,” je pojasnil Fištravec.

Kompleks opuščenega carinskega skladišča na Einspielerjevi ulici v Melju naj bi s pomočjo ruskega denarja v bližnji prihodnosti prelevili v muzej, ki bi mednarodno javnost opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Na današnji slovesnosti so zbranim predvajali virtualno predstavitev bodočega muzeja, katerega uresničitev pa je po besedah Fištravca še neznanka. Stavba je v zasebni lasti, zato jo mora občina najprej odkupiti. “V proračunu smo že dali nekaj denarja za delni odkup v letošnjem letu in nato odkup v naslednjem letu,” je pojasnil.

“Ko smo se pogovarjali o tem projektu, smo našim prijateljem iz Rusije povedali, da si mi ne moremo privoščiti tako velikega projekta in so obljubili pomoč. V prvi fazi so že pomagali,” je dodal. Tako je stroške današnje slovesnosti in izdelave idejne zasnove, ki sta jo izdelala arhitekta Tomaž Kancler in Mateja Katrašnik, krila ruska stran. Muzej bodo po besedah Fištravca gradili postopoma in prav tako s pomočjo Rusije.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts