Ne glede na to, kako daleč v zgodovino gremo, zdravilišče v Rimskih Toplicah jih je vedno dobilo po glavi. A dogodke, kakršnim smo priča še danes, bi težko napovedal celo nekdo, ki mu domišljija dela 100 na uro, v Večeru piše Rozmari Petek.

Terme, v katere je država preko državnih bank in nepovratnih sredstev skupaj z graditelji ter nekaterimi podjetji vložila skoraj 50 milijonov evrov, so bile na dražbi, kjer je bil en sam dražitelj, prodane za 8,5 milijona evrov. A ko je zaradi prevare pri gradnji država poskušala iz kupnine vzeti 3,5 milijona, kupnine ni bilo nikjer več. Čeprav o tem nihče ne želi govoriti, je več kot očitno, da so jo skrili.

Nekdanji direktor term, pokojni Maks Brečko, in že obsojena direktorica Vegrada Hilda Tovšak sta v letih gradnje zavajala s podatki o že opravljenih gradbenih delih, da sta lahko prej prišla do državnih nepovratnih sredstev. V vsakem primeru bi jih dobila, ko bi bila dela zaključena. A ker so slovenski predpisi tako velikokrat nerazumni, da na primer država povrne sredstva šele takrat, ko jih je investitor od nekod že moral prejeti, si jih sposoditi, so gradbinci odkrili obvod.

Neumnostim slovenske zakonodaje ni konca. Ker je torej dvojica državo zavajala, je denar treba vrniti. In kaj je sledilo? Upniki z novim upraviteljem Rokom Sodinom na čelu so si izmislili novi obvod – skromno kupnino so umaknili z računa. Umik je začasen, dokler ne izkoristijo vseh preostalih pravnih možnosti in slovenske vrhovne sodnike morebiti le prepričajo o nesmiselnosti vrnitve sredstev.

Spletke, ki smo jim bili priča pri obujanju term v Rimskih Toplicah, je kje drugje težko zaslediti. Kot da se nikoli ne bodo otresle slabe karme. Kot da bi bile zaklete. Ali realneje, kot da ima nad njimi še vedno roko vplivnež s tretjim interesom, sklene komentatorka.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts