Mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik v poročilu o delu v lanskem letu opaža še vedno zelo dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvu, zaradi česar nekoliko narašča zanimanje za uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini. “Nikoli pa ni to prva opcija,” je poudaril. Najbolj problematično je področje zobozdravstva oz. oralne kirurgije.

Lani se je na pisarno varuha bolnikovih pravic obrnilo 570 ljudi z 841 zadevami, kar je približno enako število kot v prejšnjih letih. “Bolniki se pritožujejo, ker so res v stiski. Zelo malokrat gre za izmišljene zadeve,” je Prosnik povedal na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

Varuh je sicer prepričan, da bi se marsikatero težavo, zaradi katere se bolniki obračajo nanj, dalo rešiti zgolj s primerno komunikacijo in s tem, da bi imel zdravnik na voljo več časa za pogovor z bolnikom. Z uvajanjem elektronskih storitev v zdravstvu po njegovih ocenah ne bo bolje, saj imajo zdravniki preveč dela “z izpolnjevanjem obrazcev”.

Zlasti nedopustno dolge so po ocenah varuha čakalne dobe za prve preglede in nekatere diagnostične postopke, kar močno vpliva na nadaljnji potek in izid zdravljenja. Prosniku se zdi najbolj nesprejemljivo to, da se bolniku ne pove, kdaj bo prišel na vrsto, ampak je o tem obveščen le nekaj dni pred tem datumom.

Varuh ugotavlja, da pacienti možnost, da določeno storitev ali poseg opravijo izven svojega kraja bivališča, izkoristijo le, kadar gre za diagnostične preiskave, za zdravljenje pa običajno izberejo institucijo oziroma zdravnika, ki ga že poznajo. To še posebej velja za starejše bolnike.

Za zdravljenje v tujini se ljudje po besedah Prosnika odločajo le v skrajnih primerih. “Ljudje ne želijo v tujino, ampak se želijo zaupati domačemu zdravniku,” je dejal.

Za starejše bolnike, odvisne od pomoči drugih, bi bilo po njegovih ocenah treba zagotoviti dostopnejše in kakovostnejše storitve v njihovem domačem okolju oziroma med seboj učinkoviteje povezati posamezne strokovne službe. “Sprejetje zakona, ki bo z novim načinom financiranja poskrbel za večjo socialno varnost in ustrezno zdravstveno oskrbo starostnikov, je več kot nujno,” je poudaril.

Podobno pravno neurejeno je področje paliativne oskrbe, še vedno pa se pojavljajo težave tudi pri uveljavljanju pravice do drugega mnenja, uveljavljanju in izplačevanju invalidnin ter priznavanju poklicnih bolezni. Glede slednjih varuh meni, da bi moralo tovrstne preglede kriti zdravstveno zavarovanje, delavca pa pregledati neodvisen zdravnik medicine dela in ne pooblaščeni zdravnik delodajalca.

Institut varuha bolnikovih pravic so v Mariboru vzpostavili leta 2002, še preden so to področje uredili na ravni države. Prosniku, ki to delo opravlja od leta 2010, mandat poteče oktobra in pravi, da ga nadaljevanje dela ne zanima več, saj je za njegovo starost preveč obremenjujoče. Tudi skorajšnje rešitve najbolj perečih težav ne vidi, saj meni, da je celoten zdravstveni sistem potreben korenite reforme.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts