Raziskovalna postaja ZRC SAZU Maribor danes v Univerzitetni knjižnici Maribor prireja znanstveni simpozij o Mariboru in njegovih prebivalcih. Po besedah etnologinje Maje Godina Golija želijo osvetliti glavne značilnosti in dediščino tega mesta, ker menijo, da je to lahko dobra podlaga za njegov prihodnji razvoj.

“Želimo predstaviti glavne značilnosti življenja in kulture v mestu, medetičnih odnosov in nekaterih gospodarskih panog, ker se nam zdi, da je ta dediščina lahko velik potencial za razvijanje nekaterih sedanjih gospodarskih panog,” je povedala za STA.

Simpozij, ki sovpada z 850-letnico prve zgodovinske omembe Maribora, obsega 14 referatov, pri čemer se ne bodo osredotočili le na zgodovino, ampak tudi druga področja humanistike. Referenti so etnologi, zgodovinarji, muzikologi, slavisti in umetnostni zgodovinarji. “Rezultati teh raziskav so še kako zanimivi za zdajšnje življenje in razvijanje programov v mestu,” je dodala vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU Maribor, ki je začela delovati aprila 2010.

Zgodovinar Dragan Potočnik bo govoril o več kot 10.000 Primorcih, ki so v obdobju 1918-1941 pribežali v Maribor in pomagali zapolniti vrzel v gospodarstvu in upravi, ki je manjkala mariborskemu slovenskemu meščanstvu.

Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Marjan Toš bo predstavil lik mariborskega rabina Israela ben Petachie Isserleina (1390-1460), ki je pomembno zaznamoval dogajanje v Avstriji. Pomembna osebnost mariborske judovske skupnosti je bil tudi ustanovitelj več tekstilnih tovarn Marko Rosner (1888-1969), medtem ko bo zgodovinarka Mateja Ratej predstavila kavkaškega Rusa Ivana Timošenka, ki se je iz vojaka prelevil v karizmatičnega hišnika prestižnega Hutterjevega bloka.

Na simpoziju bodo govorili tudi o tujih glasbenih osebnostih, ki so zaznamovale kulturo Maribora. Med njimi je bil Franz Liszt, ki je imel junija leta 1846 koncert v Mariboru, nočil pa je v bližnjem gradu Viltuš.

Dragica Haramija se bo poglobila v tipične književne like, kot so Pohorci, vile, škopnik, jezernik, vodovnik in podobno. Etnologinja Jerneja Ferlež je raziskala pomen in razvoj mariborskih ognjišč skozi stoletja, Zdenka Semlič Rajh protipožarno obrambo mesta, Maja Godina Golija pa utrip osrednje mariborske tržnice. Andreja Rakovec pa se je vprašala, komu so Mariborčani postavljali spomenike.

Zaradi trenutnega gospodarskega zastoja v mestu bo umetnostna zgodovinarka Valentina Bevc Varl govorila o nekdaj zelo uspešnih gospodarskih panogah, kot je steklarstvo na Pohorju. Iz steklarn Benedikta Vivata (1786-1867) so izvažali izdelke po vsem svetu.

Posebej bodo izpostavili politično in kulturno življenje Mariborčanov v zadnjih letih Habsburške monarhije ter gospodarsko politiko v prvi polovici 20. stoletja. Sedanjosti se bo dotaknil etnolog Peter Simonič s prispevkom o mariborskih solidarnostnih ekonomijah, kot so skupnosti vrtičkarjev, hišni sveti, samoupravne četrtne skupnosti, zadruge in socialna podjetja.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts