Na BK TV in PeTV se je odvilo soočenje kandidatov in kandidatk za župana oziroma županjo Mestne občine Ptuj.

Gostje so bili: aktualna županja MO Ptuj Nuška Gajšek ter Andrej Čuš, Suzana Lara Krause, Franjo Rozman, Štefan Petek, Robert Križanič, Andrej Lacko in Boštjan Koražija.

Ključni projekti županskih kandidatov

Sprva so kandidati in kandidatki spregovorili o ključnih projektih svojih programov. Andrej Čuš je dejal: “Zagotovo arheologija v navezavi z oživitvijo centra Ptuja, drugo poglavje zagotovo ptujski oziroma podravski vodovod in pa tretje narediti mesto prijazno vsem generacijam.” Andrej Lacko je prav tako izpostavil svoje ključne projekte. “Tudi jaz se strinjam, da je prvo arheologija, treba je narediti moderen muzej z interaktivnimi vsebinami, kjer bo prikazano nastanek tega eksponata, potem je vsekakor moja osnovna želja, da se preneha kakršnokoli rušenje strogega mestnega centra, tudi sekanje dreves,” je dejal Lacko in dodal še: “Pa vsekakor pregled vseh javnih zavodov in optimiziranje njihovega delovanja.” Štefan Petek pa: “Vizijo Gibanja Svoboda smo strnili v tri točke, narediti uspešen, zdrav in živahen Ptuj, pod uspešen Ptuj razumemo novo gospodarsko cono in gradnjo ptujske obvoznice, za zdrav Ptuj predvsem vodovodno omrežje in nadgradnja urgentnega centra, prav tako zdravstvenega doma, če hočemo živahen Ptuj, pa moramo poskrbeti za turizem, imamo arheologijo in predvsem nadgraditi tržnico, da si bo zaslužila to ime in postala dober prireditveni prostor.” Franjo Rozman pa je izbral naslednje tri ključne projekte: “Ker želimo, da se Ptuj odpre navzven in navznoter, ureditev tranzitnih poti, lokalne infrastrukture in šolskih poti. Potem kot drugo za čisto pitno vodo in zdravo okolje ter kot tretje občanom prijazna stanovanjska politika.”

Nuška Gajšek je dejala: “Mi smo naš program razdelili v tri sklope: gospodarski razvoj, ki seveda vključuje nadaljevanje ureditve komunalne infrastrukture, vodovod in kanalizacija, in seveda poslovne cone, ki je ključna za to, da bomo lahko gospodarsko razvijali našo občino. Potem seveda priložnosti za mlade. Pomeni, da moramo nadaljevati Osnovno šolo Breg, ki je zadnja v vrsti in ki čaka na obnovo, gradnjo, in seveda z nadgradnjo športnih kapacitet in stanovanjska gradnja, tudi vrtec, kuhinja imamo .. in pa seveda gospodarska panoga, ki bi lahko bila ključna za Ptuj, govorimo o turizmu, torej arheologija, staro mestno jedro in pa mestna galerija, govorimo o dvigalu, ki ga že tako dolgo čakamo.”  Boštjan Koražija pa je izpostavil: “Ko se gre za solidarnost, mi menimo, da je nujno treba zgraditi nova javna in neprofitna stanovanja oziroma tudi v mestnem jedru obnoviti ta starejša stanovanja in narediti seznam vseh prostih stanovanj oziroma prostorov, kjer bi lahko bili potem uporabljeni kot stanovanja ali kot poslovni prostori. Ko govorimo o zelenem Ptuju, seveda ozelenitev mesta, tudi, ko bo možno tudi tržnice, posaditi bo treba drevesa, grmovnice in zelene otoke. In ko se gre za kulturni Ptuj, Ptuj mora postati slovenska kulturna prestolnica, kar si zasluži in tudi v bistvu ima vse možnosti, da je.”

Suzana Lara Krause: “Prvo zdravje, potem kultura. To nas že od malega učijo. Zato bi rekli, da je treba najprej urediti vodovod, da bomo Ptujčani pili čisto vodo, ker je zdaj ne pijemo, in zdravo vodo. K temu zdravju spada tudi ozelenitev, ker je zelo pomembno, da dihamo čist zrak. Pa če nadaljujem z varnostjo, predvsem bi bilo treba poskrbeti za varnost otrok na poti v šolo, ker mnoge četrtne skupnosti ne samo da nimajo pokritih postajališč, ampak avtobus ustavlja na cesti, kar ni varno. In recimo kot tretje, sinergija med mestom in okolico mesta, ker je Ptuj več kot samo najstarejše mesto. Torej s podeželjem, kjer bomo dejansko lahko preskrbeli Ptuj.” Robert Križanič pa je izpostavil svoje tri ključne projekte: “Najprej vzpostavitev kvalitetne stanovanjske politike, ki je trenutno v MO Ptuj ni, na način, da bo MO Ptuj takoj začela z izgradnjo novih, pa tudi odkupom že obstoječih stanovanj in stavb, ki so na Ptuju. In bo to lahko potem investirala v okolje na način, da bodo ljudje, ki bodo tukaj imeli ta stanovanja, lastniki in ne najemniki, kar bo izjemno pomembno v tem prihajajočem času, kjer je vedno večji pritisk na posameznike in na socialno posameznikov. Kot drugo evidentiranje odgovornosti za smrad na Ptuju, to je nekaj kar moti prav vse.” Ob tem je dejal, da je treba narediti red in poiskati povzročitelje in jih kaznovati.  Nato je še nadaljeval: “Tretje pa je vzpostavitev Ptuja kot globalno  kulturno zgodovinske znamke. Dejstvo je, da če si prepoznaven, bodo tudi investicije prihajale.”

Razporeditev sredstev za center in periferijo

Na vprašanje, ali se v center in periferijo enakomerno vlaga, so kandidati in kandidatke odgovarjali tako. Robert Križanič pravi: “Morda, težko je reči na pamet, zato ker imamo tudi v centru stvari, ki so popolnoma neurejene in imamo stvari in imamo mestne četrti, ki zaostajajo napram drugim mestnim četrtem.” Suzana Lara Krause pravi: “Ne. A se strinjam s kolegom, da so nekatere četrti, ki za drugimi zaostajajo.” Boštjan Koražija pa: “Ne. A morate vedeti, da je to posledica zgodovinskih dejstev, ne pa tega sedanjega vlaganja, sedanjega vodenja občine.” Ob tem pa poudaril, da je rešitev za zmanjšanje razlik participativni proračun. Nuška Gajšek meni: “Zagotovo obstaja neka dediščina iz preteklosti, kjer so obstajale velike razlike. Mi smo se v tem mandatu trudili postaviti na skupni imenovalec. Identificirati, kaj nekje je in česa ni in potem dajati prednost, da pridemo do enakomernega razvoja.” Andrej Čuš pa pravi: “Niti približno. In to niti ni posledica zgodovinskih dejstev in zgodovine, ampak se je v tem mandatu to še poglobilo.” Andrej Lacko pa je tako odgovoril: “Mislim, da ne. Jaz sem živel v enem drugem času, v enem drugem sistemu in takrat so krajevne skupnosti gradile ceste, razpolagale so z denarjem in ljudje v krajevni skupnosti, v kraju, so vedeli, kaj je njihova prava potreba. Mislim, da je participativni, sodelujoči proračun tak-tak.” Meni še, da bi morale krajevne skupnosti in mestne četrti imeti popolno samoupravo. Štefan Petek meni, da se ne vlaga enakomerno: “Enormno veliko  denarja smo vložili v ptujsko tržnico, ki ni funkcionalna, na drugi strani pa imamo naselja, kjer še zmeraj nimajo urejene kanalizacije, vodovoda, avtobusnih postajališč …”  Franjo Rozman pa: “Absolutno ne. Določene mestne četrtne skupnosti še nimajo vodovoda, potem imamo četrtno skupnost, ki ji skoraj tedensko gre glavni vod in potem celotno naselje nima vode. Jaz ne vidim nobene ekonomske logike, da vlagamo tja, kjer pač imamo več volivcev, pa kljub temu, če se gre za kakšen kontejner, gostinski objekt, ki jih tak ali tak imamo preveč.”

Oživljanje mestnega jedra

Govorili so tudi o oživljanju mestnega jedra. Andrej Čuš je med drugim poudaril, da se ni veliko spremenilo, zato se je tudi podal v župansko kandidaturo, lista pa v četrti in mesti svet, pravi, da vidi še veliko rezerv. Po njegovem center Ptuja potrebuje muzej in novo garažno hišo. Suzana Lara Krause pravi, da je nujen ponoven dialog med samimi ponudniki, turističnimi delavci in tudi med občino, “predvsem pa je treba vprašati za mnenje vse tiste ljudi, ki v mestu še vedno vztrajajo in ustvarjajo.”  Boštjan Koražija pravi, da vidi potencial v mladih, ki naj povedo, kakšne vsebine si želijo v mestnem jedru. Ob tem pa še, da je stanovanjska politika tista, ki bo glavna pri oživitvi mestnega jedra. Pa tudi vedeti, katere vsebine pripeljati v mesto, hiše, prostore obnoviti. Nuška Gajšek meni, da je treba vedeti, da jih je v tem mandatu ustavil tudi covid, saj so gospodarski subjekti dobesedno čez noč prenehali delovati in je to marsikoga zavrlo in vrnilo nekaj korakov nazaj. “Zagotovo naše mestno jedro potrebuje neko rešitev, je pa dejstvo, da se s tem soočajo vsa slovenska mesta, vsi imamo enako težavo. Verjamem, da več glav več ve,” je dejala in da verjame v dialog z vsemi, ki to ustvarjajo tako v mestu kot zunaj tega. Meni tudi, da mora mladina dobiti sodoben center. Robert Križanič pa pravi, da je tu kombinacija zgodovine in ljudi: “Zgodovina, mestno jedro je nekaj, kar pritegne, in to bo pritegnilo še bolj, če bomo tu imeli ljudi, ki bodo tukaj imeli možnost ustvarjanja.” Pravi, da bi lahko v mestu naredili konzorcij, muzej po več lokacijah, ljudi, ki to cenijo in se s tem poistovetijo. Pravi, da je treba dati priložnost ljudem, ki bi radi vlagali v mesto.  Andrej Lacko je odgovoril na vprašanje, ali bi stanovanja za mlade privabila več ljudi v center, tako: “Vsekakor, mesto je sestavljeno iz zgradb in ljudi. Ko bomo prvič videli na ulici se igrat otroka, bomo vedeli, da smo na pravi poti. jaz tega žal nisem videl že dolgo ne.” Meni še, da stanovanjski blok, ki se ga po njegovem vsiljuje na zelenico med drugimi bloki, ni potreben, naj se po njegovem raje ljudi seli v mesto v renovirana stanovanja.  Štefan Petek pravi: “Če hočemo mestno jedro oživiti, potrebujemo ljudi, ki si bodo tam želeli živeti” to zanj pomeni narediti mestno jedro udobno za bivanje in dati vsebino stavbam, mogoče kakšno od šol seliti v center. Franjo Rozman pravi, da mladi dajejo vsakemu okolju vrednost. “Ptuj potrebuje take prebivalce, ki bodo živeli in delali. Jaz verjamem, da je prihodnost v butičnem turizmu, ne v množičnem, ampak v butičnem.”

Urejanje obvoznice

Štefan Petek poudarja, da se stvari premikajo, da so že imeli sestanek z ministrom in da imajo odprta vrata s starimi ministri in vlado. Dejal je še, da je minister za infrastrukturo dejal, da ko se bodo Ptujčani zmenili, katera trasa je prava, da se bo začela gradnja. Andrej Čuš je repliciral in pohvalil civilno iniciativo ter dejal, da so Ptujčani že poenoteni. Pravi, da je z mestno oblastjo usklajena trasa, ki je po njegovih besedah najbolj realna. Nuška Gajšek je prav tako odgovorila Petku, da so se Ptujčani poenotili in da že dolgo nazaj. Zato je, po njenih besedah, DARS že pristopil k izdelavi vseh strokovnih podlag, da se delajo že geodetske podlage, temu pa sledijo idejne rešitve. Robert Križanič se sprašuje, ali MO Ptuj daje relevantne informacije navzven. Andrej Čuš meni, da ni potrebe po napadih na civilno službo, ki je po njegovem kdaj naredila tudi več od mestne oblasti. Pravi še, da je od države in proračuna odvisno, kdaj bodo zabrneli stroji. Boštjan Koražija je poudaril, da se je kot poslanec sestal tudi s civilno iniciativo in jim daje “kapo dol”. Meni, da bi se morali ministri sprehoditi po Ptuju in videti hiše in ljudi ob Ormoški cesti. Poudaril je, da se je treba usesti s civilno iniciativo. Franjo Rozman pravi, da bo projekt komaj šel v presojo in da je vprašanje, kakšen sploh bo. Andrej Lacko pa pravi, da je najboljše obnoviti Ormoško cesto, “potem pa sanjati dalje o obvoznici”. Suzana Lara Krause pa je poudarila, da so mnogi ministri že bili na Ptuju in da zaradi tega še ni bil narejen niti en kilometer ceste in da na tak način niti ne bo. Meni še, da “nekaj obljubijo, da imajo mir” in da se je podobno dogajalo z urgenco. Poudarja še, da je treba v Ljubljano do ministrov, ne pa čakati na njih, da pridejo.

Celotno soočenje z zanimivimi ter za Ptujčane in Ptujčanke pomembnimi temami si lahko ogledate preko te povezave: TUKAJ.

Uredništvo

See author's posts