Zgodba o radarjih, katerih postavitev jeseni 2012 je v Mariboru zanetila proteste in s položaja odnesla takratnega župana Franca Kanglerja, se z ulice seli v sodne dvorane. Konec tega tedna je na Okrajnem sodišču v Mariboru razpisan narok za Kanglerja in tri druge osebe, osumljene zlorabe položaja pri sklepanju pogodbe za radarje.

V petek pred sodnika tudi nekdanji župan Kangler

Predobravnavni narok je v petek sklican za nekdanjega župana Kanglerja, vodjo mestnega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta, Tomaža Vrčka iz podjetja Iskra Sistemi ter direktorja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjana Ferka. “Kazenske ovadbe je na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podal Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v zvezi z mariborskimi radarji,” je za STA potrdil vodja omenjenega tožilstva Drago Šketa.

Po ugotovitvah kriminalistov naj bi bil javni razpis za prenovo semaforjev v Mariboru prirejen tako, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana družba Iskra Sistemi, vrednost posla pa se je iz začetnih 5,6 milijona evrov podražila na okoli 30 milijonov evrov.

Obtožni predlog je na okrajno sodišče vložen zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma pomoči k temu kaznivemu dejanju, za kar je zagrožena kazen do enega leta zapora.

Kangler vseskozi zavrača krivdo in trdi, da so projekt postavitve radarjev vodile strokovne službe, pogodba z Iskra Sistemi pa nosi podpis takratnega podžupana Janeza Ujčiča. Tudi v podjetju Iskra Sistemi poudarjajo, da so delovali zakonito.

Začetek sojenja za ničnost pogodbe predviden za 25. februarja

Kmalu se bo začelo sojenje tudi v tožbi za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, ki jo je novo vodstvo občine vložilo, da bi se izognilo morebitnim finančnim posledicam predčasno prekinjene pogodbe. Kot so za STA pojasnili na Okrožnem sodišču v Mariboru, je obravnava v zadevi razpisana 25. februarja.

Tožbo za ugotovitev ničnosti 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe, po kateri naj bi podjetje Iskra Sistemi v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev domnevno stekal na račun podjetja, je ekipa župana Andreja Fištravca vložila lani. A je zadeva več mesecev stala, saj je višje sodišče odločalo o pristojnosti odločanja.

Že pred tem je na ljubljansko sodišče zahtevo za ničnost pogodbe vložilo državno pravobranilstvo na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a je sodišče ocenilo, da država nima aktivne legitimacije za vložitev takšne tožbe.

O zahtevi za odškodnino v postopku mediacije

Ločeno se po sodni poti urejajo zahteve za odškodnino. Podjetje Iskra Sistemi je namreč na mariborsko okrožno sodišče vložilo tožbo, s katero od mariborske občine zahteva 12,8 milijona evrov odškodnine zaradi nespoštovanja podpisane pogodbe. “Zadeva, kjer se vodi postopek zaradi plačila odškodnine, je bila 7. januarja 2015 odstopljena službi za alternativno reševanje sporov, ker so stranke podale soglasje za mediacijo,” so za STA povedali na Okrožnem sodišču v Mariboru.

Radarje so v Mariboru postavili sredi oktobra 2012 in v samo prvih 36 urah so zabeležili 5000 prekoračitev hitrosti, za katere so bile predvidene kazni od 40 do 1200 evrov. A položnice niso izdali nobene, saj je v javnosti zavladalo mnenje, da glavni namen radarjev ni večja varnost na cestah, kot so zatrjevali na občini, ampak polnjenje zasebnih žepov. Zvrstili so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa takratnega župana Kanglerja.

Po izvolitvi novega župana Fištravca spomladi 2013 je podjetje Iskra Sistemi zaradi izostalih plačil prekinilo pogodbo z občino, Fištravec pa je dal radarje izklopiti. Same naprave sicer še vedno stojijo ob cestah in križiščih, saj se čaka na razplet zadeve na sodišču.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts