Vseslovensko združenje malih delničarjev je v imenu razlaščenih imetnikov delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so se pridružili njihovim postopkom, na ustavno sodišče vložilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje te druge največje državne banke, vse do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu.

Kot opozarjajo v združenju, je prav novela zakona o bančništvu med drugim uveljavila podlago za razlastitev skoraj 100.000 delničarjev NKBM.

Predlog za izdajo začasne odredbe je Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) vložilo preko odvetnice Tamare Kek, ki je v imenu razlaščenih delničarjev slovenskih bank vložila tudi omenjeno pobudo za presojo ustavnosti.

Predsednik VZMD Kristjan Verbič je ob tokratnem predlogu ustavnemu sodišču znova izpostavil, da je bilo na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele zakona o bančništvu, poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost ob skladih in institucionalnih vlagateljih, razlaščenih več kot 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev.

Sicer pa VZMD skupaj s civilno iniciativo Izbrisani mali delničarji NKBM, na čelu katere je Peter Glavič, že nekaj časa na politiko naslavlja pobude v zvezi s postopki glede mariborske banke. Med drugim sta novembra lani predsedniku vlade in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) predlagala prednostni nakup delnic za 150 milijonov evrov, kar je bila takrat po njihovem najvišja znana ponudba za NKBM. Hkrati je njihov predlog vseboval tudi sporazumno rešitev za razlaščene imetnike delnic in obveznic, ki bi imeli pri prodaji prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino.

Kot so pojasnili v VZMD, je kabinet predsednika vlade njihovo ponudbo poslal ministrstvu za finance, to pa jim je odgovorilo, da je do odločitve ustavnega sodišča ne bo komentiralo. Takoj po podaljšanju roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se sami s ponudbo obrnili neposredno na SDH, kjer pa naj bi se v odgovoru “izgovarjali” na pogoje Evropske komisije.

Kot namreč odgovarjajo iz SDH, bi naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev lahko povzročila težave z vidika prepovedanih državnih pomoči. Ker so jim tako predlagali v SDH, so se pobudniki obrnili še neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Freres, a razgovori niso obrodili ustreznih rezultatov.

V VZMD so ob tem prepričani, da bi s prodajo NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi nastale nedvomno hujše in nesorazmerne posledice v primerjavi s koristmi, ki bi jih imela NKBM in bančni sistem. Glede na javno dostopne podatke namreč namerava država po njihovem mnenju banko prodati daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo, kar pomeni, da takšna prodaja banke v državni lasti ni v interesu države in državljanov Slovenije.

Uredništvo

See author's posts