Vlada je morala zaradi naravnih nesreč spremeniti prioritete ter proračunske cilje in strategijo prilagoditi tako, da se v čim krajšem času sanirajo posledice poplav in plazov. “V ospredju so zato ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah,” je predlog sprememb proračuna za leto 2024 v DZ predstavil finančni minister Klemen Boštjančič.

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, Boštjančič pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da so pripravo njegovih sprememb zaznamovale negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz razmer po svetu in povišane inflacije, predvsem pa največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije.

“Zato je bilo treba znotraj proračuna preusmeriti znaten del sredstev,” je dejal.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav se zvišuje tudi predvideni primanjkljaj. Znašal bo 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP, medtem ko je v zdaj sprejem proračunu zapisan v višini 1,7 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

V proračun naj bi se prihodnje leto steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so določeni v višini 16,2 milijarde evrov. Od tega je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov, je povedal Boštjančič.

Letos je bilo za te namene do 12. novembra iz državnega proračuna že izplačanih 412 milijonov evrov, ob čemer je poudaril, da so bili prilivi za namen odprave naravne nesreče do sedaj prejeti samo v višini 2,3 milijona evrov. Gre za donacije, je pojasnil. Slovenija si za sanacijo škode po poplavah prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev, vendar se programsko obdobje 2014-2020 letos zaključuje, zato ima na voljo omejena sredstva.

“Proračun je kljub prilagoditvam izrednim razvojno naravnan in državljanom zagotavlja ohranjanje blaginje,” je zagotovil minister.

Bolj zadržan je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je opozoril, da se obdobje izjemnih okoliščin, ko je bilo v območju evra dopuščeno odstopanje od fiskalnih pravil, z iztekom leta 2023 končuje. “Predlog proračuna za leto 2024 ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije,” je dejal in dodal, da fiskalni svet zastavljeno fiskalno politiko ocenjuje kot spodbujevalno. Precenjeno načrtovanje pa veča tveganje za neracionalno in netransparentno rast porabe, je dodal.

Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju.

V slednjem piše, da se zneski socialnih transferjev ter plače javnih uslužbencev leta 2024 ne uskladijo. Boštjančič je danes povedal, da se zdaj vlada strinja, naj se plače vendarle uskladijo in deloma tudi transferji. Več sredstev naj bi dobile tudi občine.

Vir: sta

Uredništvo

See author's posts