Zdravniška zbornica ter zbornica zdravstvene in babiške nege, ki že dlje časa opozarjajo na nujnost sprememb v zdravstvu, od prihodnje vlade med drugim pričakujeta rešitve na področju kadrov in izboljšanje delovnih pogojev. Želijo tudi oblikovanje zdravstvenega sistema, ki bo temeljil na potrebah bolnikov.

24. aprila bodo potekale volitve novega sklica državnega zbora, ki bo imenoval prihodnjo vlado. Ob tej priložnosti je STA povprašala deležnike z različnih področij, kakšna so njihova pričakovanja od nove vlade.

V zbornici zdravstvene in babiške nege pričakujejo sprejetje kadrovskih standardov in normativov za področje zdravstvene nege in babištva, ki temeljijo na potrebah pacientov. Potrebni so predvsem zato, da bodo na osnovi pacientovih potreb ustrezno načrtovali in izobrazili kadre, ki jih nujno potrebujemo za kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov, je za STA izpostavila predsednica zbornica Monika Ažman.

Pričakujejo tudi sprejem odločitve o pripravi strategije razvoja zdravstvene in babiške nege za obdobje do leta 2030 ter njeno vključevanje v vse sfere načrtovanja in odločanja o razvoju zdravstvenega sistema.

Nujen je tudi sprejem zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki bo sistemsko in na zakonski ravni uredil področje in dal reguliranemu poklicu medicinske sestre in babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik in farmacevt. “Da urejanja neprimernih delovnih pogojev, zagotovitve ustreznega plačila za odgovorno delo ter izboljšanja statusa izvajalcev zdravstvene in babiške nege niti ne omenjamo,” je dodala.

V zdravniški zbornici si po besedah njene predsednice Bojane Beović želijo zdravstveni sistem, ki bo lahko vsakemu prebivalcu po načelu solidarnosti zagotovil pravočasne, dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ki jih potrebuje.

Zavzemajo se tudi za pripravo in izvedbo nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu in uvedbo spodbud za delo v območjih, ki so za zaposlitev manj privlačna, tako geografsko kot strokovno.

Ponovila je zahtevo zdravnikov, da zaposlene v zdravstvu izločijo iz enotnega plačnega sistema. Menijo tudi, da bi morali vzpostavili sistem, v katerem bi zdravnik lahko izbiral, ali dela kot javni uslužbenec ali kot zasebnik – samostojni zdravnik.

Potrebna se jim zdi prenova informatizacije, ki mora voditi v administrativno razbremenitev in večjo dostopnost. Zavzemajo se tudi za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki morajo poslovodstvom omogočiti bolj fleksibilno organizacijo delovnih procesov in nagrajevanje zaposlenih, je še naštela Beovićeva.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts