Roberta Goloba je javnost poznala predvsem kot predsednika uprave energetske družbe Gen-I. A njegova pot na čelu podjetja, ki ga je vodi od leta 2006, se je lani končala. Po zapletih ob potegovanju za nov mandat se je iz družbe umaknil in se podal v politiko, kjer je novo stranko Gibanje Svoboda popeljal v prepričljivo volilno zmago.

Dolgolasi 55-letni Novogoričan, ki v govorici ne skriva, od kod prihaja, velja za enega vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Zadnji petletni mandat na čelu Gen-I je dobil leta 2016, novembra lani se mu je iztekel, novega mandata za vodenje družbe pa zaradi nasprotovanja vladajoče politike kljub odličnemu poslovanju ni dobil.

S čela podjetja se je poslovil ob koncu rekordnega poslovnega leta 2021, ko je Gen-I ustvaril 3,4 milijarde evrov prihodkov in 71 milijonov evrov dobička. Golobu skladno s pogodbo pripada tudi nagrada za lansko poslovanje, ki pa jo bo, kot je napovedal, podaril v humanitarne namene.

Prav visoki prihodki so bili eden glavnih očitkov iz vladnih vrst na račun Goloba, ko je, prizadet in ogorčen zaradi političnega nagajanja, predvsem vladajoče SDS, pri prizadevanjih za nov mandat, ustanovil svojo stranko in se z njo podal v volilni boj.

Sprva se je aktiviral skozi gibanje Bodi sprememba, konec januarja pa je bil izvoljen za predsednika stranke Gibanje Svoboda, v katero se je preimenovala stranka Zelenih dejanj, ki jo je sicer ustanovil Jure Leben. Golobovi stranki sta se pridružila tudi nepovezana poslanca Janja Sluga in Jurij Lep, ki sta med mandatom izstopila iz SMC oziroma DeSUS.

Politične usmeritve Gibanja Svoboda niso natančno opredelili, se je pa podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič februarja pogovarjala s predsednikom politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, ki združuje liberalne proevropske stranke.

Golob sicer napoveduje drugačen pristop v politiki od dosedanjih političnih elit. Zavzemal se bo za spremembe v državi in za svobodo, s poudarki na zelenem prehodu, pravni državi, reševanju zdravstva in medgeneracijskih izzivov ter digitalizaciji, pravi. Poudarja tudi skrb za ranljive in socialno ogrožene skupine državljanov.

Med prvimi nalogami v primeru vstopa v vlado je napovedal odpravo škodljivih zakonov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše, tudi na podlagi pravnih rešitev, ki jih je pripravila civilna družba.

V državno politiko se je sicer vmešal že ob predčasnih volitvah leta 2011, ko je bil podpredsednik tedaj novinke na političnem parketu – Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Ta je takrat slavila na volitvah, a nato ni zmogla oblikovati vlade.

Vlado je tedaj prevzel Janez Janša, a mu je zaradi očitkov protikorupcijske komisije začela razpadati. Takrat je bil ob prizadevanjih za njegovo menjavo med kandidati za premierja tudi Golob, a naj bi si tik pred zdajci premislil iz osebnih razlogov, tako se je v boj podala Alenka Bratušek in prevzela vodenje vlade. Po razkolu Pozitivne Slovenije se je odločil za podporo Bratuškovi, ne Jankoviću, in postal podpredsednik njene stranke ZaAB.

Temu, da bi v politiko stopil skozi velika vrata, se je sicer dolgo upiral. Večkrat je v preteklosti dejal, da ne želi biti predsednik vlade, je pa razumel, da politika in gospodarstvo hodita “vštric”, zato je bil v politiki “z eno nogo”.

Ko pa se je za ta korak odločil, je nemudoma zabeležil visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah, skozi predvolilno kampanjo pa je ohranjal visoko podporo, primerljivo s tisto uveljavljene in vladajoče SDS. Pri tem mu, kot kaže, niso škodile niti afere z računi v Romuniji in domnevnimi podkupninami iz Črne gore, ki jih je označil za neresnične, ter dejstvo, da je bil v zadnjih dneh kampanje v samoizolaciji zaradi covida-19.

Golob je aktiven tudi v lokalnem okolju, kot mestni svetnik v Novi Gorici s svojo listo. “Če živiš v skupnosti, se ne moreš obnašati, kot da te ne zanima, kaj se dogaja zunaj meja tvojega doma. Moraš prispevati k skupnemu dobremu, če ne zaradi sebe samega, pa v dobro svojih otrok,” je navedel v enem od intervjujev.

Golob se je rodil januarja 1967 v Šempetru pri Gorici. Leta 1989 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral tri leta pozneje, doktorski naziv pa pridobil leta 1994. Je poročen in oče treh otrok.

Leta 1989 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral tri leta pozneje, doktorski naziv pa pridobil leta 1994. Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti in se leta 1997 zaposlil kot docent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.

Področje njegovega strokovnega dela je bilo obratovanje in deregulacija elektroenergetskega sistema ter prestrukturiranje elektrogospodarstva in trgov električne energije, piše v njegovem življenjepisu.

Je avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja elektroenergetskega sistema. Vodil je številne temeljno raziskovalne in industrijsko-aplikativne projekte za potrebe elektrogospodarstva Slovenije.

Leta 1998 je bil imenovan za vodjo pogajalske skupine za EU za področje energetike; med leti 1999 in 2002 je opravljal naloge državnega sekretarja za energetiko pri tedanjem okoljskem ministru Janezu Kopaču v vladi Janeza Drnovška. Takrat je sodeloval pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike.

Leta 2002 je ustanovil in postal direktor podjetja Istrabenz-Gorenje (zdaj IGES). Oktobra 2006 je polovico te družbe kupila državna Gen Energija, z novo družbeno pogodbo pa so podjetje preimenovali v Gen-I.

vir: pripravilo notranjepolitično uredništvo STA

Uredništvo

See author's posts