EU je danes dokončno sprejela uredbo o skladiščenju plina, ki jo je Evropska komisija predlagala za okrepitev energetske varnosti v Evropi. V luči energetske kriza sta predsednica komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Joe Biden medtem izpostavila pomembnost zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov.

Nova zakonodaja bo, kot pravijo v Bruslju, okrepila zanesljivost oskrbe EU s plinom za prihajajočo zimo in naslednje zime. Zaradi nevarnosti ruskih motenj v oskrbi nova pravila zahtevajo, da se evropske rezerve plina napolnijo pred zimo in da se njihovo upravljanje zaščiti pred zunanjimi vplivi.

Uredba tako predvideva, da bi morala biti skladišča do 1. novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Uredba obenem določa, da bo skušala unija letos skupaj napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Obveznost posamezne članice za polnjenje bo omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih. S tem se želijo izogniti nesorazmernemu vplivu na države z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi.

Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, pa začasni dogovor določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim bo skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer bodo morala prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja. Med državami brez skladišč plina je tudi Slovenija, pri čemer imajo slovenska podjetja že zdaj večino zalog shranjenih v skladiščih avstrijskih podjetij.

Marca ustanovljena delovna skupina za evropsko energetsko varnost

Parlament in Svet EU sta zaradi ruske agresije proti Ukrajini uredbo sprejela v rekordnem času, poudarja komisija. Dokončno so ji zeleno luč prižgali v okviru današnjega zasedanja ministrov, pristojnih za energetiko, ki se ga udeležuje tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

“Rusija ob nadaljevanju invazije na Ukrajino zemeljski plin uporablja kot politično in gospodarsko orožje. Rusko vedenje je ustvarilo pritisk na energetskih trgih, dvignilo cene za potrošnike in ogrozilo svetovno energetsko varnost. To se je pokazalo v zadnjih politično obarvanih prekinitvah dobave plina številnim državam EU,” sta medtem v skupni izjavi ob robu zasedanja gospodarsko najmočnejših držav G7 na Bavarskem zapisala von del Leynova in Biden.

Poudarila sta, kako pomembno je delo, ki ga opravljajo ZDA in EU v luči zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov in zmanjšanja ruskih prihodkov na račun energentov. Ob tem sta sicer priznala, da gre za velik izziv.

Odkar je bila 25. marca ustanovljena delovna skupina za evropsko energetsko varnost, so EU in ZDA po njunem mnenju naredile pomembne korake k zmanjšanju odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv. Tako bodo EU in ZDA na primer vzpodbudile članice EU ter evropska in ameriška podjetja, da bi letos skupaj dosegli cilj 1,5 milijona uporabljenih pametnih termostatov.

V luči zmanjšanja odvisnosti iz Rusije pa Zahod tudi diverzificira energetske dobave v EU. “Medtem ko je Rusija številnim državam EU prekinila dobavo plina, pa so ZDA in druge dobaviteljice stopile v ospredje. Od marca se je svetovni uvoz plina v EU preko terminalov za utekočinjeni naftni plin (LNG) v primerjavi z lanskim letom povečal za 75 odstotkov, medtem ko se je takšen način dobave ameriškega plina skoraj potrojil,” sta zapisala voditelja. Ob tem sta se sicer izpostavila okoljske skrbi in se zavezala k zmanjšanju emisij metana, ki nastanejo v povezavi z LNG.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts