Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je nekdanji član ansambla SNG Nova Gorica Ivo Barišič. Danes nam je povedal več o svojem ustvarjanju, igranju pa tudi več o tem, kje je po dveletnem obdobju omejevanja zdaj kultura.

Ivo Barišič je igralec, “čigar najznačilnejša poteza v ustvarjalnosti sta njegova predanost in odprtost – kot igralec vseskozi posodablja svoj način igre in ohranja radovednost za nov, drugačen gledališki in filmski jezik, zato z njim radi sodelujejo tako izkušeni, uveljavljeni režiserji kot tudi ustvarjalci najmlajše generacije in tisti, ki odstopajo od ustaljenih teatrskih in filmskih praks,” je zapisala Tea Rogelj v utemeljitvi nominacije, ki jo je pripravila za Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Nagrada mu pomeni izredno veliko

Letošnji prejemnik Borštnikovega prstana Ivo Barišič je danes posebej za našo ekipo povedal, da je zanj ta nagrada “top of the top” in da “več kot igralec ne moreš dobiti”, marsikdo si zasluži, a prstana ne dobi. Izpostavil je, da je zanj to potrditev, da si on zasluži. Ob tem pa je še povedal, da se ga je v vseh letih ustvarjanja v gledališču najbolj dotaknila paradna predstava njegovega gledališča Plešasta pevka, ob tem pa, da ne more mimo Vita Tauferja in geldališča absurda, ki je Barišiču zelo blizu. Všeč mu je, da so z deli prihajali do magije in da je publika velikokrat “plesala” z njimi. S plešasto pevko so obredli svet, veliko so gostovali v Južni Ameriki.

Barišič: Ljudje hlastajo po kulturi

Kar se tiče ponovnega vzpostavljanja kulture in gledališča po dveh letih okrnjenega delovanja ali pa sploh nedelovanja, pa Barišič pravi: “Mislim, da so ljudje znoreli. Ljudje so lačni! Ljudje hlastajo po kulturi in teater, film, opera, koncerti, vse, kar spada, slikarstvo, kiparstvo, pisatelji  – vse to ima danes priliko, da se vrne, in to z veliki zamahi, z veliki koraki. In seveda ponudi občinstvu to, kar hoče.”

Sam še vedno ostaja v ustvarjalnem umetniškem procesu, a ne v gledališču, ampak v gledališču.  “In ko stojim pred tole nimfomanko, kot ji jaz pravim, nepotešeno,” nam je dejal in pogledal naravnost v kamero ter dodal: “Ki neprestano zahteva in je ne moreš in ne moreš potešiti, ampak jaz jo imam vedno raje.” Zaupal je še, da je, odkar se je upokojil kot igralec, posnel največje vloge in da je v vseh letih igranja sodeloval pri več kot 30 filmih.

Celoten intervju z Ivom Barišičem, dobitnikom letošnjega Borštnikovega prstana, je v videoposnetku:

Sklepno dejanje Borštnikovega srečanja – podelitev nagrad in priznanj

S podelitvijo festivalskih nagrad se je danes, v nedeljo, 12. junija, končal 57. Festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalnem programu si je strokovna žirija v sestavi Žanina Mirčevska (predsednica), Rok Andres, Primož Ekart, Giacomo Pedini in Igor Ružić ogledala šestnajst predstav po izboru selektorice Nike Leskovšek in za najboljšo predstavo razglasila uprizoritev Škofjeloški pasijon, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj in pod režijsko taktirko Jerneja Lorencija. Podelili so tudi festivalske nagrade za režijo, igro, mlado igralko, scenografijo, glasbo, oblikovanje svetlobe, jezikovno priredbo in Borštnikovo nagrado po presoji žirije. Borštnikov prstan je letos, kot smo že zapisali, prejel Ivo Barišič.

Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo prejme Škofjeloški pasijon

Pod režijo je zapisan Jernej Lorenci, delo pa je nastalo v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, je silovitost uprizoritve Škofjeloškega pasijona v navznoter obrnjeni spektakelskosti, ki najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo iz množične, procesijske forme reducira na kolektiv šestih igralcev. Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti. Žirija je poudarila, da med uprizoritvenimi elementi najbolj izstopata homogen igralski kolektiv in atmosfera, ki jo ustvarja vizualno-glasbeni del avtorske ekipe. “Atmosferičnost glasbe in zvokov je sedmi igralec v kolektivu,” je še zapisala žirija in Borštnikovo nagrado za glasbo podelila skladatelju Branku Rožmanu, avtorju izvirne glasbe v uprizoritvi Škofjeloški pasijon.

Predstavi Cement nagrada za režijo, scenografijo in oblikovanje svetlobe

Nagrado za režijo je prejel Sebastijan Horvat za režijo uprizoritve Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, v kateri »spretno orkestrira vse elemente spektakla«, v njegovem delu pa je žirija prepoznala »dozorelo, suvereno in samosvojo poetiko, ki ponuja originalnost, angažiranost in dovršenost«.
Uprizoritev Cement je bila nagrajena tudi z Borštnikovo nagrado za scenografijo, prejel jo Igor Vasiljev, ki je na videz običajen meščanski interier oblikoval kot večpomenski in vsestranski prostor. Aleksander Čavlek, ki je z vrhunskim oblikovanjem svetlobe prispeval k močnemu potujitvenemu učinku predstave, pa je prejel Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe.

Nagrade za igro podelili šestim igralkam in igralcem

Nina Valič je prejela nagrado za igro za vlogi Savde in Nazire v uprizoritvi Požigi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, v katerih ustvari in živi odrsko življenje dveh likov, dveh žensk v različnih situacijah in v različnih življenjskih obdobjih, dveh žensk, ki pripadata različnim časom.

Jana Zupančič je bila nagrajena za vlogo Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, s katero je ustvarila popoln dramski karakter, celovit in dovršen, v vsakem aspektu in trenutku prepričljiv.

Nataša Barbara Gračner je nagrado prejela za vlogo Daše Čumalove v uprizoritvi Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in za vlogo v uprizoritvi Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana. Obe vlogi oblikuje koherentno in z osebno angažiranostjo do obeh likov, pri čemer izkaže izjemno pestrost registrov in stilov ter obenem potrdi svojo značilno igralsko prezenco.

Marko Mandić je nagrado za igro prejel za vlogi Gleba Čumalova v uprizoritvi Cement in Nihada v uprizoritvi Požigi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, žirija pa je v utemeljitvi zapisala, da »ga razpon stanj, ki jih sam iznajde, akcije, ki se jih sam domisli in jih izvede, določajo kot igralca, ki se je zmožen spoprijeti z najzahtevnejšimi vlogami«.

Marjuta Slamič je prejela nagrado za igro za vlogo Bogdane v uprizoritvi Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, s katero je ustvarila vedno mesén in življenja poln lik.

Vladimir Vlaškalić je bil nagrajen za vlogo Jeranka v uprizoritvi To noč sem jo videl v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Burgtheatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Vlaškalićev lik Jeranka odseva tragičnost slehernika v neobčutljivem mehanizmu zgodovine in tako utelesi imaginarij celotne uprizoritve.

Borštnikova nagrada za mlado igralko

Lina Akif, ki je v različnih uprizoritvah letošnje selekcije prikazala razpon svojega igralskega angažmaja in aparata, je za vloge v uprizoritvah Vročina v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, steirischer herbst ’21 in Maske, Črna koža, bele maske v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Plesnega teatra Ljubljana ter Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana prejela nagrado za mlado igralko.

Borštnikovo nagrado za jezikovno priredbo

je prejel Srečko Fišer v uprizoritvi Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki mu je z izrednim občutkom za jezik, s prevajalsko natančnostjo in z naklonjenostjo primorskemu dialektu uspelo besedilo suvereno prestaviti v Vipavsko dolino ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnosti in neposrednosti.

Borštnikovo nagrado po presoji žirije

je prejela uprizoritev Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Po mnenju žirije so Požigi – zaradi vrhunskega dela vseh ustvarjalcev uprizoritve –, dragocena, temeljito zamišljena in odigrana predstava, ki v vsej polnosti elementov uprizarja kaos sveta.

Uredništvo

See author's posts