Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki iz Podravja so se že lani organizirali v civilno iniciativo, preko katere so izrazili nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave Drave, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča.

Kot opozarjajo, se zaradi zaraščanja stare struge in slabega vzdrževanja pretočnost reke iz leta v leto zmanjšuje, kar povzroča vedno več poplav, posledično pa veliko gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, cestni infrastrukturi in gospodarskih objektih.

Kot so poudarili, škoda nastaja na okoli tisoč hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč, zato so tudi danes od države terjali, da znova zagotovi pretočnost Drave na 2000 kubičnih metrov na sekundo in jo nato tudi vzdržuje, brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča ter ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje.

Prav tako od pristojnih na državni strani zahtevajo natančno določitev institucije, ki je odgovorna za sanacijo in povračilo škod, ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah leta 2012 in 2014, ki naj bi posledično poleg zamuljenosti glavni razlog za lanske dodatne škode pri že nizkem pretoku reke.

Državi predlagajo še projektni pristop k celoviti rešitvi poplavne varnosti in določitev enoletnega roka za ukrepanje, zavzeli pa so se še za ustanovitev delovne skupine, ki bi bdela nad uresničitvijo njihovih zahtev.

Na današnji konferenci pravega odziva z državne strani niso slišali, saj predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, od katerih je odgovore pričakovala tudi ministrica Pivčeva, ni bilo. Vso nezadovoljstvo kmetov je tako moral občutiti direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar, ki je zbrane skušal prepričati, da pretočnost Drave ves čas ostaja približno enaka.

“Treba se je zavedati, da te površine ležijo v območju desetletnih poplav in temu primerno bo treba tudi prilagajati rabo zemljišč,” je dejal Prohinar in dodal, da za vzdrževanje vodotokov vsako leto namenjajo dokaj obsežna sredstva, je pa očitno tudi zaradi čisto naravnih procesov odlaganja mulja na poplavnih površinah prišlo do delne preusmeritve vode na druge površine.

Kmetijska ministrica je poudarila, da je njihovo ministrstvo pri reševanju te problematike na vrsti daleč za okoljskim ministrstvom, je pa poudarila, da se še kako zaveda pomena ohranitve prav vsakega hektarja kmetijskih zemljišč. “Zato seveda pristajamo na prav vse zahteve in podpiramo vse pobude, ki krepijo to zavedanje in prispevajo k njihovem ohranjanju,” je dejala Pivčeva.
Vir: STA