Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v današnjem govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 78. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku posebej izpostavila podnebne spremembe in pri tem omenila tudi katastrofalne poplave v Sloveniji. Opozorila je še na potrebo po reformi Varnostnega sveta ZN, pasti digitalne dobe in enakost spolov.

Svet po besedah Pirc Musar živi v najzahtevnejših časih od ustanovitve ZN, ko človeško dostojanstvo še vedno ni zagotovljeno, pravno zavezujoče pogodbe se ne izvajajo, vojne in spopadi se nadaljujejo, svet pa ni povsem priznal resnosti podnebnih sprememb.

“Globalne solidarnosti pri razvojnih ciljih ni, svet pa potrebuje ZN z reformiranim Varnostnim svetom,” je dejala. Ob tem je pozvala k skupnemu delovanju; dajanje prednosti nacionalnim in zasebnim interesom bi lahko prineslo konec civilizacije, je opozorila.

Miselnost “obnašajmo se kot običajno” pri podnebnih spremembah ne deluje, je prepričana Pirc Musar. “Podnebne spremembe so največji izziv našega časa. Katastrofalne poplave, ki so avgusta prizadele Slovenijo, so samo še en dokaz več med številnimi dogodki po svetu, ki to potrjujejo,” je dejala.

Verjame, da bo Slovenija uspela odpraviti posledice poplav, veliko huje pa je v državah z omejenimi zmogljivostmi, kot so majhne otoške države, je opozorila in napovedala, da bo Slovenija svoj prispevek v Zeleni podnebni sklad povečala za 50 odstotkov, saj mora meddržavna solidarnost temeljiti na razumevanju, da so podnebne spremembe posledica preteklih in sedanjih človeških dejavnosti.

“Slovenija bo še naprej dejavno vključena v zagotavljanje podnebne in okoljske pravičnosti, vključno s pravico do čistega in zdravega okolja, ter zagotavljanje pravičnega dostopa do varne pitne vode in sanitarne oskrbe za vse,” je dejala Pirc Musar. Poudarila je tudi pomen vode ter ponovila poziv k imenovanju posebnega odposlanca ZN za vodo.

Ob zahvali za izvolitev Slovenije v Varnostni svet za obdobje 2024-2025 je napovedala, da bo Slovenija upoštevala številne pogovore in izmenjave, ki so potekali v času kampanje. Ob tem je pozvala k nujni reformi Varnostnega sveta ZN, ker trenutna razporeditev sedežev ni niti pravična niti reprezentativna.

Med nujnimi reformami je tudi vprašanje pravice do veta. Evropa na primer v primeru Ukrajine vidi primer zlorabe pravice do veta. Slovenija pozdravlja nedavno pobudo Liechtensteina, naj stalne članice temeljito razmislijo o posameznih vprašanjih, preden se odločijo za veto.

Glede napredka tehnologije je slovenska predsednica posvarila pred delitvami, ki jih vnašajo družbeni mediji, o umetni inteligenci pa dejala, da je lahko tako koristna kot nevarna.

“V zvezi s tem pozdravljam odločenost generalnega sekretarja, da oblikuje svetovalni organ na visoki ravni za umetno inteligenco. Najti moramo način za upravljanje razvoja novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ki ne bo oviral gospodarskih, razvojnih, družbenih in raziskovalnih priložnosti, hkrati pa nas ne bo ogrožal,” je dejala.

Posebej je izpostavila problem dezinformacij. “Imamo svobodo obveščanja, vendar nismo zaščiteni pred lažnimi informacijami, manipulacijo in prevaro. Generalni sekretar ima prav, ko navaja, da širjenje sovraštva in laži v digitalnem prostoru povzroča veliko globalno škodo”, je dejala. Velika tehnološka podjetja je pozvala k boljši zaščiti pred sovražnim govorom.

Prva predsednica Slovenije je opozorila, da polovica svetovnega prebivalstva – ženske in dekleta – še vedno doživlja neenakost, izključenost in celo brutalno nasilje. “Ta družbena marginalizacija žensk in deklet, pogosto združena z revščino, pomanjkanjem priložnosti za kakovostno izobraževanje ter izključenostjo iz trgov dela in procesov odločanja, ni samo nepravična, temveč pomeni tudi veliko izgubo potenciala za naše družbe,” je opozorila.

“Gospod predsednik, predsedujete skupščini najpomembnejše svetovne ustanove. Vsi se boleče zavedamo dejstva, da so bile doslej samo štiri ženske predsednice Generalne skupščine. Samo štiri v njeni celotni zgodovini!”, se je obrnila na predsedujočega 78. zasedanja Generalne skupščine ZN Denisa Francisa.

“Najbolj perečih izzivov današnjega časa ne morejo rešiti posamezne države, ne glede na njihovo velikost ali moč. Prizadevati si moramo za nov globalni dogovor, ki mora biti načelen in temeljiti na globalni solidarnosti,” je s poudarkom na multilateralnem sodelovanju dejala predsednica in zatrdila, da je Slovenija v celoti zavezana prispevati k Paktu za prihodnost.

Vir: sta

Uredništvo

See author's posts