Ptujska bolnišnica je po pozitivnem zaključku leta 2015 nekaj podobnega pričakovala tudi v lanskem letu, a je namesto 77.000 evrov presežka leto 2016 zaključila s skoraj 1,2 milijona evrov izgube ter tako nadaljevala ustvarjanje kumulativne izgube iz preteklega obdobja. Likvidnostne razmere so tako resne, da lahko ogrozijo tudi izplačilo plač.

Z rezultati poslovanja se je zgolj seznanil tudi svet zavoda, ki pa obsežnejše razprave ni opravil, prav tako ni želel odločati o potrditvi letnega poročila, saj so člani sveta gradivo za sejo prejeli šele pet dni pred sejo in se z njim niso uspeli podrobneje seznaniti. Podrobnejšo obravnavo so tako preložili za vsaj dva tedna, so pa že tokrat izrazili presenečenje nad visoko izgubo, saj so menili, da so bili zavedeni. Kot so poudarili, jih je uprava ptujske bolnišnice vso leto pomirjala in napovedovala pozitiven zaključek leta, celo na zadnji seji v začetku decembra še ni bilo nobenega govora o izgubi.

Vendar je tudi vodstvo zavoda na čelu z direktorjem Andrejem Levaničem delovalo enako šokirano nad končnim izkupičkom, ki so ga pripisovali predvsem zdravstvenemu sistemu. Po besedah direktorja je glavni razlog za izgubo okoli 900.000 evrov neplačanega realiziranega programa, ki je bil sicer eden najboljših v zadnjih letih.

“V končnem letnem obračunu smo dobili plačano najslabšo ceno med vsemi bolnišnicami, celo nižjo kot v lanskem letu. Ob tem je prišlo še do pritiskov na odhodkovni strani. Zlasti sproščena napredovanja in dvigi plačilnih razredov so nas udarili z milijon evrov višjimi stroški od načrtovanih,” je dejal Levanič in dodal, da so lahko takšno izgubo ugotovili šele januarja, ko so od ustanovitelja prejeli podatke o višini plačane uteži.

Bodo zaposleni ostali brez plač?

Še bolj zaskrbljujoče od lanskega izkupička pa je dejstvo, da se s tem znova poglablja njihovo že sicer težko likvidnostno stanje. Zapadle obveznosti so ob koncu lanskega leta znašale že dobrih 5,5 milijona evrov, pri plačilih pa v povprečju zamujajo za 190 dni, zaradi česar so lani le za zamudne obresti odšteli okoli 80.000 evrov.

Ob tem nanje vse bolj pritiskajo dobavitelji, zaradi česar se že marca lahko zgodi, da ne bodo mogli izplačati plač okoli 480 zaposlenim. Že pred časom jim je z izvršbo zaradi približno milijona evrov dolga zagrozil Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, s katerim so le uspeli najti nekaj skupnega jezika. A če se za podoben korak odloči še kakšen od večjih dobaviteljev, lahko postanejo težave neobvladljive. Čeprav so si člani sveta zavoda na seji med seboj dopovedovali, da skupaj delajo za isti cilj, torej za izboljšanje razmer v bolnišnici, je bilo iz razprave vendarle videti, da imajo zelo deljena mnenja o vzrokih za sedanje razmere.

Ob tem, da svet zavoda ni želel odločati o potrditvi letnega poročila, je na naslednjo sejo preložil tudi odločanje o soglasju za najem premostitvenega kredita, s katerim bi sicer na predlog pristojnega ministrstva vsaj za silo zakrpali luknjo. Tudi soglasja nekaterim zdravnikom za opravljanje dela izven svojega zavoda tokrat niso podprli, čeprav v preteklosti to ni bilo v navadi. Svet zavoda je bil tukaj razdeljen, nasprotniki pa so menili, da so se tako odločili tudi na podlagi preteklih izjav nekaterih zdravnikov v medijih, da je ptujska bolnišnica kadrovsko tako podhranjena, da to lahko že pomeni nevarnost za paciente.

“Če je res tako, potem naj se posvetijo delu v lastni ustanovi, sicer pa naj se v prihodnje vzdržijo tovrstnih izjav v javnosti,” je dejala predstavnica zavarovancev Maja Starčevič, ki sicer prihaja z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S tem so, če si do naslednje seje vendarle ne premislijo, v težave spravili tudi Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, kamor enkrat tedensko odhaja njihova pediatrinja.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts