12:49, čet, 28. Mar

Ravnateljica OŠ Tabor 1 odgovarja na pretresljivo izpoved mame: Sledili smo protokolu





Pred dobrim tednom dni smo objavili pretresljivo izpoved mame učenca OŠ Tabor 1 Maribor, zdaj je svojo plat povedala še ravnateljica šole Jožica Rapac. Zagotavlja, da so storili vse, kar je treba storiti za zagotavljanje varnega šolskega prostora.

Anonimna mati učenca je zapisala, da se je prvi primer nasilja zgodil že leta 2015. “Nimamo podatkov, prav tako dogajanja za navedeno leto nista potrdili razredničarka učenca ter svetovalna delavka šole. O dogodku, povezanim z medvrstniškim fizičnim obračunavanjem, v katerega je bil vključen prizadeti učenec, je bila šola obveščena v letu 2016; zgodil se je zunaj pouka oziroma šolskih aktivnosti, ko za otroke odgovarjajo starši,” pojasnjuje ravnateljica. Priznava pa, da so v letošnjem letu zaznali dogodek, povezan z nesprejemljivim ravnanjem enega izmed učencev, ki se je “žal zgodil – kljub dejavnostim, ki so opredeljene v vzgojnem načrtu ter letnem delovnem načrtu in se izvajajo kot preventivne dejavnosti na področju medosebnih in medvrstniških odnosov.” Primer so, kot zagotavlja, obravnavali glede na smernice protokola. “Oblikovana je bila strokovna skupina, ki je vodila nadaljnje aktivnosti: s prizadetim učencem, s povzročiteljem dejanja, z oddelkoma, s starši obeh učencev ter z vključitvijo v obravnavo druge oziroma zunanje institucije, in sicer je bil vključen Center za socialno delo Maribor ter policija, s čimer so bili oboji starši seznanjeni. V skladu z vzgojnim načrtom je šola tudi ukrepala. Oba učenca sta v dneh po dogodku nadaljevala šolsko delo, starši povzročitelja dejanja so otroka med drugim zaradi preselitve prešolali, pedagoški delavci so nadaljevali izvajanje aktivnosti z učenci in s prizadetim učencem,” je pojasnila Jožica Rapac.

Vir: pixabay.com
Vir: pixabay.com

Zasledovanje in maščevanje sta nedopustna
Anonimna mati je v svoji izpovedni navajala, da naj bi učitelji po omenjenih incidentih zasledovali njenega sina. Šlo naj bi za neke vrste teror nad sinom, čigar starši opozarjajo na nevzdržne razmere. “Nedopustno in nimamo informacij, da bi karkoli takega potekalo. Potekalo pa je dodatno dežurstvo s strani pedagoških delavcev kot ena izmed aktivnosti po protokolu, o čemer so bili starši obveščeni,” razlaga ravnateljica. Prav tako izpostavlja, da nimajo informacij o domnevnem maščevanju. Mati je namreč v svoji izpovedi jasno zapisala, da so sina, zaradi pritožb staršev čez šolo in šolski kader, učitelji kaznovali s slabšimi ocenami. “Nimamo informacij, da bi ocenjevanje znanja učenca pri posameznih predmetih potekalo v nasprotju z načeli in določili pravilnika, povezanega z ocenjevanjem znanja, oziroma “da se strokovni kader z ocenami maščuje otroku”, kar je prav tako nedopustno,” je zapisala ravnateljica. Po njenem mnenju bi bilo prav, da bi starši o tem v šoli spregovorili “oziroma vložili ugovor na zaključne ocene ob koncu šolskega leta.” Takšnega ugovora pa šola ni prejela.

O grožnjah nič
Četudi je ravnateljica prejela natančno strukturirana vprašanja, o tem kdo od šolskega kolektiva naj bi skušal staršem prikriti kaj se je v resnici dogajalo z njihovim otrokom, saj je mati v svoji izpovedi pisala tudi o grožnjah, ki naj bi jih bil deležen otrok, češ, da bo imel težave, če bodo morali obvestiti starše in policijo. Prav tako nam ravnateljica v svojem odzivu ni odgovorila na vprašanje ali so osebe, ki naj bi bile priča omenjenim dogodkom, še vedno zaposlene na šoli, niti ali je kdorkoli izmed zaposlenih zaradi domnevno preslabo opravljenih odgovornosti prejel kakšno sankcijo. Prav tako ni povedala ali se je kdorkoli v imenu šole staršem in otroku opravičil za travme, ki jih že dve leti preživlja njihova družina. Je pa zapisala, da je bila v šoli “izvedena obravnava, ki se je nanašala na pedagoški vidik dejanja, s sporočilom o nedopustnosti takega ravnanja, za obravnavo na drugih področjih so bile vključene zunanje institucije. Če je prišlo v postopku obravnave do nepravilnosti, bi bilo prav, da bi bili s strani staršev na to opozorjeni v samem procesu obravnave, v katerega so bili starši sovključeni. Prav s sovključenostjo oziroma sodelovanjem pedagoških delavcev, otrok in staršev otrok ter zunanjih organizacij, lokalnega in širšega okolja lahko soustvarjamo varni šolski prostor – kot naše skupno prizadevanje,” je svoje pisanje zaključila Jožica Rapac.
Koliko varen je šolski prostor in ali je upoštevanje protokola dovolj za zagotavljanje varnosti, presodite sami.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.