06:41, pet, 3. Maj

Tapiserije Marija Preglja v lasti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož





Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož je po 20 letih prizadevanj pridobil v last tapiserije Marija Preglja. Cikel osmih tapiserij za butik Koteks Tobusa (kasneje KOTO) v Ljubljani je Pregelj snoval leta 1966, stkane pa so bile v umetniški delavnici Atelje 61 pod vodstvom Etelke Tobolka v Novem Sadu leto kasneje.

FOTO: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož

Po navedbah direktorja muzeja Aleksandra Lorenčiča gre za dolgo zgodbo s srečnim koncem. “Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje za tekstil cikel osmih Pregljevih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma,” je izpostavil v današnjem sporočilu za javnost.

“Pot do uspeha je bila resnično dolga, zahtevala je veliko energije, razgovorov in na koncu koncev tudi kanček sreče, da so bistvo in pomen tapiserij spoznali tudi pravi ljudje na pravih mestih. Ko se je zadeva razpletla dovolj daleč, je piko na i dodalo še ministrstvo za kulturo, ki je odobrilo sredstva za odkup in sicer v višini 40.000 evrov,” je dodal.

❗?????????? ?????? ??????? ????̌?? ? ????? ????❗️
Veseli nas, da lahko z vami delimo pozitivno zgodbo, povezano s…

Objavil/a Pokrajinski muzej Ptuj Ormož dne Ponedeljek, 09. november 2020

V teh dneh so podpisali prodajno pogodbo in tako je muzej postal lastnik tapiserij.

Marij Pregelj je po navedbah Nadje Zgonik z akademije za likovno umetnost, dobre poznavalke Pregljevega dela, eden izmed najpomembnejših slovenskih slikarjev v drugi polovici 20. stoletja in si zanesljivo zasluži oznako vsestranskega umetnika. Ustvaril je pomembna dela na področjih ilustracije, grafike, mozaika in tapiserije.

Ob odprtju butika Koteks Tobusa na Miklošičevi cesti v Ljubljani septembra 1967 so bile tapiserije v velikosti 255 krat 118 centimetrov napete na lesenih okvirih in postavljene kot paravan. Ob prvi prenovi butika ob koncu 70. let so tapiserije odstranili in jih deponirali.

Vseh osem tapiserij skupaj, osveženih in restavriranih, je bilo predstavljenih javnosti septembra 2003

“Šele ko se je arhitektka Maruša Zorec ob njeni raziskovalni nalogi posvetila delu arhitekta Otona Jugovca, ki je opremil butik, je bilo po zaslugi osebja družbe KOTO maja 1998 vnovič odkritih najprej pet, potem pa še preostale tri tapiserije. Še posebej si je za odkritje prizadevala gospa Alenka Pečenko ob pomoči gospoda Dušana Vuka,” pojasnjuje vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož Eva Ilec.

Po več kot 20 letih so bile tri tapiserije prvič na ogled javnosti na razstavi, ki jo je Maruša Zorec posvetila delu arhitekta Otona Jugovca v Galeriji Cankarjevega doma oktobra 2001. Vseh osem tapiserij skupaj, osveženih in restavriranih, pa je bilo predstavljenih javnosti septembra 2003 na ptujskem gradu.

“Dr. Nadja Zgonik je poudarila, da takih monumentalnih celot v slovenski umetnosti ne poznamo veliko. Ko smo ponovno videli ta dragoceni primer profanega, monumentalnega slikarstva, predstavljenega kot celota v javnosti, je bilo pravo umetniško odkritje,” je še navedla Eva Ilec.

Ministrstvo za kulturo financiralo tudi odkup viole Maksimilijana Skalarja

V restavratorskem ateljeju za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož so leta 2001 restavrirali pet tapiserij, potem pa leta 2002 še tri. Tapiserije so bile potrebne obnove, saj so bile precej poškodovane na robovih, kjer so bile vpete v lesene okvire.

Družba KOTO je po restavratorskih posegih zaupala strokovni nadzor in hrambo tapiserij ptujskemu muzeju, ki je oktobra 2012 celotno serijo osmih tkanih umetnin ponovno predstavil javnosti v ormoškem gradu, kjer je na ogled še danes.

Ministrstvo za kulturo je Pokrajinskemu muzeju Ptuj – Ormož letos odobrilo oziroma financiralo tudi odkup viole Maksimilijana Skalarja, in sicer v višini 6000 evrov. “V prenovljeni in posodobljeni zbirki glasbil, ki smo jo odprli letos, imamo že njegovo violino in violončelo, viola pa bo lepo zaokrožila Skalarjev goslarski opus v našem muzeju,” je še sporočil direktor Lorenčič.
VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.