Vlada liberalizirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva

Vlada je nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ugotovila, da ukrep kontrole teh cen ni več potreben. Odločila se je za liberalizacijo cen teh naftnih derivatov, potem ko je to za neosvinčen 98-oktanski bencin in kurilno olje storila že leta 2016.

Vlada je na sredini seji ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance.

V vladnem uradu za komuniciranje so dodali, da bi lahko vlada v utemeljenih primerih uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot to predvideva zakon. Ukrep kontrole cen je “izredne narave in naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi”.

Vlada se je za liberalizacijo odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko, kot ugotavlja, prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.

V obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov pa bi lahko po oceni vlade prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg. Prepričani so, da ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah EU.

“Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje,” so navedli.

Zaradi prehoda na t. i. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov pričakujejo, da bi v naslednjih desetih letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev.

“To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov,” so dodali v vladnem uradu za komuniciranje.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je sicer vladi že večkrat predlagal, da regulacijo cen prepusti trgu, vendar doslej ni bil uspešen. V zadnjih tednih so k liberalizaciji cen pozivali predvsem v Trgovinski zbornici Slovenije, medtem ko so taki potezi nasprotovali prevozniki, ki so prepričani, da bo to občutno povečalo njihove stroške.

Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV