Na ministrstvu za zdravje ob sedmi obletnici prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih poudarjajo, da se je po uvedbi tega ukrepa izpostavljenost ljudi tobačnemu dimu pomembno zmanjšala. Gostinci pa vztrajajo pri ugotovitvi, da jim protitobačna novela zaradi svoje togosti in neživljenjskosti povzroča veliko poslovno škodo.

Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je začela veljati 5. avgusta 2007, je uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju.

Največji upad izpostavljenosti tobačnemu dimu se kaže prav v gostinskih lokalih, zmanjšala pa se je tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v stanovanjskih prostorih. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu, je bilo po uvedbi ukrepa zaznati šestodstotni padec hospitalizacij zaradi akutnega miokardnega infarkta glede na leto dni pred uvedbo.

Raziskava Eurobarometer iz leta 2012 potrjuje uspešnost prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, saj nas takoj za Švedsko in Veliko Britanijo uvršča med države z enim najnižjih deležev pojavljanja kajenja v gostinskih lokalih in na delovnem mestu, pojasnjujejo na ministrstvu.

Ob tem dodajajo, da se je zaskrbljenost gostincev, da bo zaradi protitobačne novele prišlo do velikega upada prometa v lokalih, pokazala za neutemeljeno. Uradni podatki naj bi pokazali, da se mesečno gibanje prihodkov v celotni gostinski dejavnosti kot tudi v dejavnosti strežbe pijač v letu uvedbe ukrepa glede na leto poprej ni bistveno spremenilo.

S tem se ne strinjajo v sekciji za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici. V sporočilu za javnost so poudarili, da je protitobačna novela močno vplivala na upad prometa, še posebej v lokalih na podeželju in v lokalih, ki nudijo zgolj pijačo. Številnim gostincem naj bi zato grozilo ukinjanje delovnih mest ali celo zaprtje lokala.

Predsednik sekcije Mate Matjaž zato predlaga nekatere spremembe zakona. Po njegovem mnenju bi se gostom moralo dovoliti, da si v kadilnico odnesejo pijačo. Predlaga tudi spremembo po njegovi oceni preostre dikcije, ki za zaprt javni ali delovni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten.

Znižanje deleža kadilcev med prebivalci Slovenije sicer stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter tudi pred sedmimi leti uvedeni prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev znižal skupno in pri obeh spolih.

Ukrep je na začetku pomembno vplival na znižanje deleža kadilcev, v zadnjih letih pa se njihov delež, zlasti delež kadilk, ponovno zvišuje, opozarjajo na ministrstvu. Neugodne trende pa pripisujejo še vedno cenovno dostopnim tobačnim izdelkom in intenzivni marketinški dejavnosti, ki se v zadnjem obdobju usmerja predvsem v ženske in dekleta.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts